Ko vas vprašajo zakaj vi in ne vaša konkurenca, kako vam uspe izpostaviti bistveno razlikovalno prednost? Je morda vaša kritična zavest tista, ki vam omogoči prepoznati in izpostaviti bistvo? Ali pa so bistvene vaše analize, ocene in vrednotenje? Kaj torej vedo tisti najbolj uspešni? Vedo zakaj, kako in kaj počnejo.

Če želite vedeti ZAKAJ, postanite aktivni opazovalec, ki smo ga omenjali v prispevku o refleksiji. Obenem boste skozi svojo usmerjeno pozornost in sposobnost opazovanja razvijali dandanes izjemno pomemben kritičen razmislek. Pomen slednjega zelo lepo opiše etimologija besede kritičnost: presejati, ločiti, razlikovati.

KAKO počnemo kar počnemo

Seveda ni zgolj refleksija tista, ki je ključna pri razvoju, ampak je prav toliko pomembna tudi evalvacija. Če se želimo profesionalno razvijati in vedeti KAKO počnemo kar počnemo, je raziskovanje in vrednotenje lastnega dela ter iskanje novih poti za reševanje problemov učinkovit in intenziven pristop, ki mora vsebovati komponento kritičnosti.

"Živimo digitalno eksistenco, kjer omejitve med analognim in digitalnim ni več. Realnost korigirana z internetom je eko-sistem, za obstoj katerega je nujno potrebno kritično mišljenje in notranji moralni kompas." -Vuk Čosić, spletni strokovnjak

Vrednotiti svoje delo pomeni primerjati zaznavo lastnega ravnanja ali rezultata z določenimi (običajno ponotranjenimi in sprejetimi) kazalci kakovosti, pri čemer mora biti profesionalna evalvacija sistematična (1). Uporabimo lahko na primer strukturiran vprašalnik, tehniko nedokončanih stavkov, tehniko plus - minus - zanimivo ipd. (2).

Vsebina evalvacije

Merimo in ocenjujmo tisto, kar lahko upravljamo.

In obenem - ni vse v številkah, zelo učinkovita je tudi povratna informacija. -Jelica Lazarević Lajovic, kadrovska menedžerka leta 2017

Evalviramo lahko različne stvari. Pozornost lahko usmerimo na (objektivne) pogoje (formalne pogoje, dokumentiranje, časovni potek, organizacijo, načrtovanje ipd.), osredotočimo se lahko tudi na proces (odnose, napredek, značilnosti ipd.), ali pa na iznos (ustreznost opredeljenih ciljev, strukture, doseganje ciljev ipd.) (5).

Vrsta evalvacije je odvisna od namena. T. i. sumativna evalvacija je primerna izbira, kadar želimo z evalvacijo končnih rezultatov ugotoviti učinkovitost dejavnosti (4) in pridobiti celovit pogled na opravljeno delo (2).

Kadar pa je naš namen izpopolnjevanje uporabljamo t. i. formativno evalvacijo, kjer običajno z uporabo kvalitativnih metod evalviramo sam proces izvajanja (4). Formativna evalvacija je namenjena tudi spodbujanju strokovne rasti posameznika (2). Omogoča nam lahko zagotavljanje povratnih informacij o procesu in učinkih, ki jih ima dejavnost oz. aktivnost na udeležene v procesu (4).

Da bi bila evalvacija učinkovita, smiselna in korektna, se priporoča (3), da posameznik operira s t. i. evalvacijskim razmišljanjem, ki kritično razmišljanje umešča v kontekst evalvacije in kjer motivacija izhaja iz radovednosti in pripisovanja vrednosti dokazom. Tovrstno razmišljanje vključuje opredelitev predpostavk, premišljena vprašanja, prizadevanje za globlje razumevanje skozi refleksijo in zavzemanje različnih perspektiv ter nenazadnje jasne odločitve in pripravljenost za ukrepanje.

Vsi cvetovi bodočnosti so v semenu sedanjosti. -Kitajski pregovor

Skozi načrtovanje evalvacije imamo priložnosti izbirati "semena", ki jih bomo sejali... In ko jih posejemo je naša odgovornost, da iz priložnosti oblikujemo pogoje za bujno vzklitje ter razvoj.

Uporabite sedanji trenutek kot poziv k akciji tako, da nas kontatirate preko maila info@emendo.si ali telefona 031 395 888. Akcija namreč vedno ustvari reakcijo, sodelovanje pa bujen razcvet.

Za TiBi bralnico v rubriki "Ali ste vedeli" zapisala: Simona P.

Viri:

(1) Alkin, M. C. (2011). Evaluation essentials: From A to Z. New York: Guilford Press.

(2) Bizjak, C. in Valenčič Zuljan, M. (2007). Mentor in učenje iz izkušenj. V M. Valenčič Zuljan (ur.), Izzivi mentorstva (str. 71-108). Ljubljana: Pedagoška fakulteta.

(3) Buckley, J., Archibald, T., Hargraves, M. in Trochim, W. M. (2015). Defining and Teaching Evaluative Thinking: Insights From Research on Critical Thinking. American Journal of Evaluation, 36(3), 375-388. doi: 10.1177/1098214015581706

(4) Kump, S. (2000). Pradigme, koncepti in metode v evalvaciji izobraževanja. V D. Štrajn (ur.), Evalvacija (str. 13-26). Ljubljana: Pedagoški inštitut.

Leshem, S. (2014). How do teacher mentors perceive their role, does it matter? Asia-Pacific Journal of Teacher Education, 42(3), 261-274.

doi: 10.1080/1359866X.2014.896870

(5) Podlesek, A. (2015a). Evalvacija SP. Pridobljeno 24. 5. 2016, s https://superpsiholog.si